Bolezni

Pljučnica

Pljučnica je bolezensko vnetje pljuč, ki ga povzročijo mikrobi. Kljub temu, da gre za vnetje enega organa, je izjemno prizadeto celotno telo, saj pride pri pljučnici do zmanjšane preskrbe telesa s kisikom, kar ima vpliv na vsako celico telesa. Vpliv je še posebej izrazit, če ni prizadet zgolj manjši del pljuč, temveč pljuča v celoti. Večinoma smo laiki mnenja, da pljučnica sledi prehladu oziroma vnetju zgornjih dihal, ki ga nismo uspešno pozdravili, zato se je okužba razširila. Ravno tako tudi menimo, da je za pljučnico značilna visoko povišana telesna temperatura. Pa ni vedno tako …

Bakterijska, virusna ali atipična?

Pljučnica ima več povzročiteljev, najpogostejša sta streptokok in hemofilus influence. Glede na povzročitelja ločimo pljučnice v več skupin: bakterijske, atipične in virusne.

Bakterijske pljučnice se zdravijo z antibiotiki, ki »preženejo« bakterije streptokoka, poleg tega pa sta potrebna še počitek in zniževanje povišane temperature, ki naraste tudi do 38 stopinj. Poleg tega bolnik še kašlja, težko diha, lahko ima glavobol, izcedek iz pljuč, bolečino v prsih, prav tako je precej utrujen. Diagnozo se postavi s poslušanjem pljuč, krvno preiskavo, po potrebi tudi s slikanjem.

Pri virusni pljučnici je najpogostejši povzročitelj virus hemofilus influence – torej gripe, poleg tega pa še nekaj drugih virusov. Telesna temperatura ni močno povišana, počutimo pa se kot pri gripi ali prehladu: malo vročine, kašljanje, utrujenost. Ker je povzročitelj virus, se ta pljučnica ne zdravi z antibiotiki, temveč so potrebni počitek, zbijanje temperature in pitje zadostne količine tekočine.

Ste vedeli, da lahko pljučnico povzroči tudi okužba z glivami? Tudi v tem primeru ne jemljemo antibiotikov, temveč zdravila proti glivam (antimikotiki).

Poleg bakterijske in virusne obstaja še ena znana oblika pljučnice, ki ji pravimo atipična. Zakaj atipična? Ker je ne povzročajo tipični povzročitelji, na primer streptokok ali virus gripe, temveč nadloge, kot so klamidija, legionela, mikoplazme – torej mikrobi, ki niso tisti prvi, na katere bi pomislili. Če je atipični povzročitelj bakterija, se atipična pljučnica zdravi z antibiotiki. Žal je atipična pljučnica izjemno nalezljiva, zlasti se širi v zaprtih prostorih z veliko ljudmi, nalezemo pa se je preko kašlja in smrkanja. Zanimivost: atipična pljučnica je najpogostejša konec poletja in začetek jeseni.

Bolezni

Potenje pod pazduho

Potenje predstavlja marsikomu veliko nadlogo, zaradi katere se lahko počuti neprijetno. Pri tem nas ne motijo zgolj mokri madeži pod pazduho, ki so na bluzi ali srajci videti neestetsko. Še bolj moti vonj, ki se ga posameznik sam včasih tudi ne zaveda, ker smo svojega telesnega vonja navajeni in ga zaznavamo drugače kot drugi.

Potenje pod pazduho je lastnost vsakega človeka, res pa je, da se nekateri potijo bolj, drugi manj. Otroci se ne potijo, saj pri njih znojnice pod pazduho še niso popolnoma razvite, v času dozorevanja telesa oziroma v puberteti pa pride tudi pri njih do povečanja potenja pod pazduho in s tem do potrebe po uporabi dezodoranta oziroma antiperspiranta. In v čem je razlika?

Naj potenje pod pazduho uravnavamo ali preprečujemo?

AntiperspirantTo, koliko se potimo, dejansko ne vpliva na to, kakšen bo ob potenju naš telesni vonj. Vonj znojenja je namreč odvisen predvsem od tega, koliko in kakšne so bakterije na naši koži ter kakšna je naša osebna higiena. Če želimo, da ob potenju ne bi imeli močnega vonja, je tako ena od rešitev tudi ta, da se pod pazduho brijemo.

Kaj pa naj sicer uporabljamo, dezodorant ali antiperspirant?

Dezodorant je dišava v pršilu, ki lahko vsebuje tudi nekaj alkohola (tako kot toaletne vode), namenjen pa je prikrivanju neprijetnega telesnega vonja oziroma odišavljenju. Z dezodorantom potenja pod pazduho torej ne preprečujemo, temveč zgolj uravnavamo vonjave. Poskrbimo le, da vonj, ki se pojavi zaradi bakterij, prekrije parfumsko sredstvo.

Deodorant proti potenju
Deodorant deluje proti vonjavam, antiperspirant pa proti potenju.

Kaj pa antiperspirant? Ta je dejansko namenjen preprečevanju potenja pod pazduho. Z njim poskrbimo, da ne pride do povečanega znojenja iz znojnic, kadar nam je vroče in bi se moralo telo ohladiti, zaradi tega pa seveda posledično ni niti mokrega madeža na oblačilih niti neprijetnega vonja. Vprašanje pa je, ali je to resnično zdravo. Antiperspiranti namreč vplivajo na samo notranjost kože oziroma se vsrkajo v znojnice. Njihova stalna in pogosta uporaba tako ni najboljša, saj koži preprečujejo opravljanje ene izmed njenih osnovnih nalog.

Bolezni

Mozolji

V času odraščanja, torej med nastopom najstništva in odraslo dobo, se zaradi vpliva hormonov pojavijo velike spremembe. Spolno dozorevanje se prične različno hitro, nastopi lahko že pri enajstih letih, kaže pa se tudi s spremembo na koži. Zdrava otroška koža je mehka in gladka, v tem času pa se pričnejo pojavljati nekateri povsem novi fenomeni. Najbolj značilna sta povečano potenje, saj dozorijo znojnice, poleg tega pa še mozolji. In prav ti so tisti, ki lahko močno vplivajo tako na zunanjo podobo kot tudi na samopodobo. Najstniki si želijo prijetnega videza, radi bi bili privlačni, zorenje kože pa se temu z vso silo zoperstavi.

Kako se pojavijo mozolji?

Mozolji so kožni pojav, ki se mu ne moremo izogniti, vsekakor pa so gensko pogojeni, zato jih imajo nekateri malo, pri drugih pa so obilni in izjemno moteči. Če vas njihov nastanek in preprečevanje zanimata podrobneje, si lahko več preberete na spletni strani http://mozolji.si/, ki je v celoti posvečena odpravljanju te kožne tegobe.

So mozolji bolezen? Dokler se pojavljajo zmerno, vsekakor ne govorimo o bolezenskem stanju, temveč o normalnem dozorevanju kože. Mozolji se namreč pojavijo zaradi sprememb v kožnih izvodilih: mešiček, iz katerega raste dlačica, ali pora, se namreč zamaši z lojem (imenovanim tudi sebum), to pa je posledica povečanega izločanja kožnih maščob. Koža maščobo nujno potrebuje, saj je to del njene naravne obrambe pred vplivi okolja in skrbi za preprečevanje izsušitve. A če je maščobe veliko ter je ne uspemo dovolj čistiti, povzroča mašenje izvodil, ki se kaže kot mozolji.

Nastanek mozolja
Mozolj nastane, ko se pora zamaši z lojem.

Zakaj so mozolji nabrekli, rdeči, boleči in polni gnoja? Kadar kožna maščoba ne more na plano in pride hkrati še do okužbe z bakterijami, se v njej pojavi vnetje. Vsako vnetje podkožja in tkiv pa se odraža z rdečico, bolečino in gnojenjem.

Kakšni so lahko mozolji?

Mozolji se pojavijo zaradi zamašitve por ter mešičkov, ki se lahko kažejo kot ogrci (imenovani komedon), mozoljčki ali akne, kot imenujemo najhujšo obliko mozoljev. Ogrci se najpogosteje pojavljajo na nosu. Lahko so beli, če ostane loj pod kožo. Kadar je ta odprta proti zunanjosti, pa je zanje značilen črn »pokrov«, ki se kaže kot črna pika. Kadar se ogrci vnamejo, na primer zaradi stiskanja, nastanejo mozolji, prav tako pa jih lahko povzroči umazanija iz okolja ali naš imunski odziv. Na področje ogrca se namreč usmerijo bele krvničke, ki se borijo z neželenim stanjem, pri tem pa nastane bela izboklina, napolnjena z gnojem.

Ogrci na nosu
Ogrci so najpogosteje prisotni na področju nosu.

Klasični mozolji so kljub temu veliko blažja oblika kožne nepravilnosti kot vnetne akne, ki jih imamo za resnejšo zdravstveno težave. Akne so mozolji v najbolj neprijetni obliki, saj so poleg samega mešička oziroma pore resneje prizadeta tudi okoliška tkiva. Kažejo se kot večje in globlje tvorbe, ki jih že lahko imamo za ciste, zato v tem primeru govorimo o bolezni. Pri aknavosti je vselej priporočljivo, da obiščemo dermatologa in poskrbimo za strokovno zdravljenje, saj nam ob nepravilnem pristopu lahko ostanejo posledice za vedno – predvsem brazgotine.

Mozolji so torej vsekakor nadloga, ki ji velja posvetiti pozornost. Nenazadnje je koža naš največji organ in skrbi za pregrado med nami in zunanjim svetom, torej je njena naloga bistvena za naše zdravje, ne le za naš videz. In če bi radi na najboljši način poskrbeli, da se mozolji odpravijo oziroma se težave z njimi vsaj minimalizirajo, vam vsekakor priporočamo v branje vodič na mozolji.si, kjer boste našli vse potrebne informacije.

Bolezni

Bolezni sodobnega časa

Med sodobnimi boleznimi, ki jih naši predniki niso poznali oziroma vsaj niso bile pogoste, je največ takšnih, na pojav katerih poleg onesnaženosti v okolju in dednosti vpliva nezdrav življenjski stil. Govorimo lahko torej o boleznih, na katere precej vplivata način prehranjevanja in premalo gibanja, poleg tega pa še o boleznih, ki so psihične in jih pogosto povzroča stres.

V nadaljevanju vam predstavljamo 8 najbolj znanih bolezni sodobnega časa.

1. Debelost so šele pred nekaj leti razglasili za bolezen. Za njo ne trpijo zgolj odrasli, temveč tudi otroci, povzroča pa jo premalo gibanja in nezdrava prehrana, ki sta velika težava sodobne civilizacije.

2. Tudi diabetes je poleg genetske nagnjenosti v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga s premalo gibanja ter hrano z visokim glikemičnim indeksom, ki povzroča velika nihanja v krvnem sladkorju.

3. Različna rakava obolenja so posledica okoljskih vplivov, nezdravih razvad (alkohol, tobak) in nezdrave prehrane. Rak je bil v preteklosti precej manj pogost.

4. Izgorelost zaradi stresa in delovnih obremenitev je značilna predvsem za uspešne ljudi, ki so preobremenjeni in ne najdejo dovolj časa za počitek ter sprostitev. Stalen stres pa povzroča še kup drugih bolezni.

5. Depresivnost je med tistimi psihičnimi boleznimi, ki so v sodobnem svetu precej v porastu. Kljub prepričanju nekaterih ne prizadene zgolj ljudi s socialnega dna, ki so na primer obremenjeni s finančnimi težavami, temveč je pogosta tudi pri višjih slojih.

6. Med bolezni lahko uvrščamo tudi neplodnost. Ta je posledica nezdrave prehrane in življenjskega stila, prav tako pa tudi nezdravega okolja, ki vpliva na genetski material.

7. Danes skorajda ni več človeka, ki se ne bi spopadal z alergijami. Te spadajo med avtoimune bolezni, na katere prav tako vplivajo genetske spremembe, slaba prehrana in nezdrav življenjski stil.

8. Karies in težave z zobovjem so nekaj, česar stare civilizacije, na primer Egipčani ali Rimljani, niso poznali. Gre za težavo, povezano s sodobno prehrano, predvsem s povečanim uživanjem sladkorja in drugih nezdravih ogljikovih hidratov.