Negativen vpliv stresa na zdravje se kaže v mnogih oblikah, od povišanega krvnega tlaka in oslabljenega imunskega sistema do povečane možnosti za razvoj duševnih motenj, kot sta depresija in anksioznost. Vpliv stresa na poslabšanje zdravstvenega stanja je kompleksen in lahko vodi v nastanek kroničnih bolezni, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in lahko bistveno zmanjšajo kakovost življenja.

Stres vpliva na srčno-žilni sistem

Kronični stres lahko znatno poveča tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim situacijam povzroča povečano sproščanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol, kar vodi v povišan krvni tlak in srčni utrip. Sčasoma stalna obremenitev srca in krvnih žil povečuje tveganje za hipertenzijo, srčne napade in možganske kapi.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vpliva na razvoj bolezni srca in ožilja.

Poleg neposrednega vpliva na srce in krvne žile stres vpliva tudi na vedenje in življenjski slog posameznikov. Ljudje pod stresom so bolj nagnjeni k nezdravim navadam, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in nezdrava prehrana, kar dodatno povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Stres uničuje imunski sistem

Stres ima močan vpliv na imunski sistem, saj dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom oslabi njegovo delovanje. Stresni hormoni, kamor sodita že omenjena kortizol in adrenalin, zavirajo imunski odziv telesa, kar pomeni, da je telo manj sposobno za učinkovit boj proti okužbam in boleznim. To vodi do pogostejših prehladov, okužb in počasnejšega celjenja ran.

Oslabljen imunski sistem zaradi stresa poveča tudi tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so avtoimunske bolezni, kjer imunski sistem napade lastna tkiva. Redno obvladovanje stresa z meditacijo, jogo, telesno vadbo in drugimi tehnikami sproščanja lahko pomaga ohraniti močan in zdrav imunski sistem ter zmanjšati tveganje za bolezni.

Vpliv stresa na prebavni sistem

Stres močno vpliva na prebavni sistem in vodi do različnih prebavnih težav. Pod stresom telo sprošča hormone, ki lahko upočasnijo ali pospešijo prebavo, kar povzroča bolečine v trebuhu, napihnjenost, zaprtje ali drisko. Dolgotrajen stres lahko povzroči ali poslabša stanja, kot so sindrom razdražljivega črevesja (IBS), želodčne razjede in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB).

Poleg fizičnih simptomov stres vpliva tudi na prehranjevalne navade. Ljudje pod stresom se pogosto zatekajo k nezdravim prehranskim navadam, kot so prenajedanje ali nezadostno prehranjevanje, kar dodatno obremenjuje prebavni sistem.

Stres in duševno zdravje

Stres ima velik vpliv na duševno zdravje in lahko prispeva k razvoju številnih duševnih motenj. Kronični stres je tesno povezan z anksioznostjo, depresijo, motnjami spanja in drugimi duševnimi težavami. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom lahko spremeni kemično ravnovesje v možganih, kar vodi do sprememb v razpoloženju, vedenju in kognitivnem delovanju.

Poleg neposrednih vplivov na možgane stres vpliva tudi na socialne odnose in kakovost življenja. Ljudje, ki so pogosto pod stresom, se lahko umaknejo iz družbenega življenja, postanejo razdražljivi in manj učinkoviti pri delu.

Kako zmanjšati stres?

Ena izmed najbolj učinkovitih metod je telesna vadba, ki pomaga sprostiti napetost in izboljšati razpoloženje. Redna telesna aktivnost, na primer hoja, tek, kolesarjenje, joga ali plavanje, spodbuja sproščanje endorfinov, znanih kot hormoni sreče, kar pripomore k zmanjšanju stresa in izboljšanju splošnega počutja.

Poleg telesne vadbe so ključne tudi tehnike sproščanja in duševne vadbe, kot so meditacija, globoko dihanje in čuječnost. Te tehnike pomagajo umiriti um, zmanjšati anksioznost in izboljšati sposobnost obvladovanja stresnih situacij. Redno izvajanje omenjenih tehnik bo bistveno izboljšalo vaše duševno zdravje in omogočilo boljše obvladovanje vsakodnevnih stresnih izzivov.

The post Vpliv stresa na razvoj bolezni: kaj morate vedeti? appeared first on Sophyto.si.

Potrebno pa je prepoznati razloge za debelost, saj se ta ne pojavi le pri ljudeh, ki se prenajedajo. Odgovorni so tudi geni in različne bolezni, ki lahko vodijo v nekontrolirano povečevanje telesne teža. A poglejmo, na kaj vse debelost vpliva in kako nevarna je v resnici.

Kako debelost vpliva na telo?

Pri debelosti je znano, da gre za kopičenje maščobnih oblog na telesu. Morda se komu to ne zdi večji problem od tega, da je potrebno kupiti nova oblačila, a te težave še zdaleč ne gre jemati tako lahkotno. Debelost vpliva tudi na motorične sposobnosti, hkrati pa negativno vpliva na hrbtenico in sklepe.

Velika težava sodobnega časa: prenajedanje s hitro prehrano.

Ti so obremenjeni zaradi prevelike teže, ki jo nosijo, hkrati pa debelost povzroča še precej druge škode. Omeniti je potrebno podrto presnovo, kar vodi v višje vrednosti sladkorja in maščob v krvi, za oboje pa vemo, da ne pomeni nič dobrega. Povišan krvni tlak je krivec za ogromno kapi in smrti, na drugi strani pa debelost vodi tudi v sladkorno bolezen.

Oteženo gibanje

Debeli ljudje so tudi manj aktivni, saj jim ukvarjanje s športom povzroča težave. Dobro pa vemo, kako pomanjkanje gibanje vpliva na zdravje posameznika. Predvsem lahko na tem mestu izpostavimo telesno pripravljenost, ki je odraz šibkega srca, naše najpomembnejše mišice v telesu.

Prav redno gibanje je eden izmed ključnih receptov, kako se izogniti pretirani debelosti in z njo povezanim boleznim. Teh je kar nekaj. Srčni infarkt, diabetes, putika, revma, bolezni dihal, možganska kap, večja možnost za nastanek različnih rakavih obolenj in še bi lahko naštevali.

Vse več predebelih otrok

Do nedavnega je veljalo, da so med najdebelejšimi ljudmi na svetu Američani, ki pojedo veliko hitre hrane in spijejo ogromno gaziranih sladkih pijač. A žal se trend naraščanja debelosti širi tudi drugod po svetu. Tudi v Sloveniji namreč zdravniki pediatri opažajo čedalje več predebelih otrok.

Razlog utegne tičati v spremembah, ki so nas dosegle na področju moderne tehnologije, zaradi česar je posledično upadla želja po gibanju v naravi in igranju s prijatelji. Vse več je otrok, ki pri telesni vzgoji ne zmorejo narediti prevala. Na tem mestu gre seveda pozvati vse starše, da se te problematike zavedajo in so pozorni na podobne vzorce svojih otrok.

Trebušna debelost

Za konec si velja ogledati enega izmed specifičnih primerov debelosti, ko se maščobne obloge kopičijo večinoma ali pa zgolj okoli trebuha. Pri tej vrsti debelosti gre za kopičenje maščobnih oblog v trebušni votlini, kar pomeni tudi okoli notranjih organov. Trebušna debelost je velikokrat signal, da je nekaj narobe z jetri.

Ne glede na to, ali menite, da gre pri trebušni debelosti za dednost ali kakšen vrček piva preveč, je pomembno, da proti njej ukrepate. Navadno bo dovolj že sprememba prehranjevalnih navad, manj alkohola in predvsem več gibanja. Trebušna debelost se lahko pojavi tudi zaradi drugih razlogov, zato je zelo pomembno, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom, ki bo opravil ustrezne preiskave in vam svetoval kako naprej.

The post Debelost kot bolezen: kako nevarna je? appeared first on Sophyto.si.

Večinoma smo laiki mnenja, da pljučnica sledi prehladu oziroma vnetju zgornjih dihal, ki ga nismo uspešno pozdravili, zato se je okužba razširila. Ravno tako tudi menimo, da je za pljučnico značilna visoko povišana telesna temperatura. Pa ni vedno tako …

Bakterijska, virusna ali atipična?

Pljučnica ima več povzročiteljev, najpogostejša sta streptokok in hemofilus influence. Glede na povzročitelja ločimo pljučnice v več skupin: bakterijske, atipične in virusne.

Bakterijske pljučnice se zdravijo z antibiotiki, ki »preženejo« bakterije streptokoka, poleg tega pa sta potrebna še počitek in zniževanje povišane temperature, ki naraste tudi do 38 stopinj. Poleg tega bolnik še kašlja, težko diha, lahko ima glavobol, izcedek iz pljuč, bolečino v prsih, prav tako je precej utrujen. Diagnozo se postavi s poslušanjem pljuč, krvno preiskavo, po potrebi tudi s slikanjem.

Pri virusni pljučnici je najpogostejši povzročitelj virus hemofilus influence – torej gripe, poleg tega pa še nekaj drugih virusov. Telesna temperatura ni močno povišana, počutimo pa se kot pri gripi ali prehladu: malo vročine, kašljanje, utrujenost. Ker je povzročitelj virus, se ta pljučnica ne zdravi z antibiotiki, temveč so potrebni počitek, zbijanje temperature in pitje zadostne količine tekočine.

Ste vedeli, da lahko pljučnico povzroči tudi okužba z glivami? Tudi v tem primeru ne jemljemo antibiotikov, temveč zdravila proti glivam (antimikotiki).

Poleg bakterijske in virusne obstaja še ena znana oblika pljučnice, ki ji pravimo atipična. Zakaj atipična? Ker je ne povzročajo tipični povzročitelji, na primer streptokok ali virus gripe, temveč nadloge, kot so klamidija, legionela, mikoplazme – torej mikrobi, ki niso tisti prvi, na katere bi pomislili. Če je atipični povzročitelj bakterija, se atipična pljučnica zdravi z antibiotiki. Žal je atipična pljučnica izjemno nalezljiva, zlasti se širi v zaprtih prostorih z veliko ljudmi, nalezemo pa se je preko kašlja in smrkanja. Zanimivost: atipična pljučnica je najpogostejša konec poletja in začetek jeseni.

The post Bakterijska, virusna in atipična pljučnica appeared first on Sophyto.si.

Potenje pod pazduho je lastnost vsakega človeka, res pa je, da se nekateri potijo bolj, drugi manj. Otroci se ne potijo, saj pri njih znojnice pod pazduho še niso popolnoma razvite, v času dozorevanja telesa oziroma v puberteti pa pride tudi pri njih do povečanja potenja pod pazduho in s tem do potrebe po uporabi dezodoranta oziroma antiperspiranta. In v čem je razlika?

Naj potenje pod pazduho uravnavamo ali preprečujemo?

To, koliko se potimo, dejansko ne vpliva na to, kakšen bo ob potenju naš telesni vonj. Vonj znojenja je namreč odvisen predvsem od tega, koliko in kakšne so bakterije na naši koži ter kakšna je naša osebna higiena. Če želimo, da ob potenju ne bi imeli močnega vonja, je tako ena od rešitev tudi ta, da se pod pazduho brijemo.

Kaj pa naj sicer uporabljamo, dezodorant ali antiperspirant?

Dezodorant je dišava v pršilu, ki lahko vsebuje tudi nekaj alkohola (tako kot toaletne vode), namenjen pa je prikrivanju neprijetnega telesnega vonja oziroma odišavljenju. Z dezodorantom potenja pod pazduho torej ne preprečujemo, temveč zgolj uravnavamo vonjave. Poskrbimo le, da vonj, ki se pojavi zaradi bakterij, prekrije parfumsko sredstvo.

Deodorant deluje proti vonjavam, antiperspirant pa proti potenju.

Kaj pa antiperspirant? Ta je dejansko namenjen preprečevanju potenja pod pazduho. Z njim poskrbimo, da ne pride do povečanega znojenja iz znojnic, kadar nam je vroče in bi se moralo telo ohladiti, zaradi tega pa seveda posledično ni niti mokrega madeža na oblačilih niti neprijetnega vonja. Vprašanje pa je, ali je to resnično zdravo. Antiperspiranti namreč vplivajo na samo notranjost kože oziroma se vsrkajo v znojnice. Njihova stalna in pogosta uporaba tako ni najboljša, saj koži preprečujejo opravljanje ene izmed njenih osnovnih nalog.

The post Potenje pod pazduho appeared first on Sophyto.si.

Najbolj značilna sta povečano potenje, saj dozorijo znojnice, poleg tega pa še mozolji. In prav ti so tisti, ki lahko močno vplivajo tako na zunanjo podobo kot tudi na samopodobo. Najstniki si želijo prijetnega videza, radi bi bili privlačni, zorenje kože pa se temu z vso silo zoperstavi.

Kako se pojavijo mozolji?

Mozolji so kožni pojav, ki se mu ne moremo izogniti, vsekakor pa so gensko pogojeni, zato jih imajo nekateri malo, pri drugih pa so obilni in izjemno moteči. So mozolji bolezen? Dokler se pojavljajo zmerno, vsekakor ne govorimo o bolezenskem stanju, temveč o normalnem dozorevanju kože.

Mozolji se namreč pojavijo zaradi sprememb v kožnih izvodilih: mešiček, iz katerega raste dlačica, ali pora, se namreč zamaši z lojem (imenovanim tudi sebum), to pa je posledica povečanega izločanja kožnih maščob. Koža maščobo nujno potrebuje, saj je to del njene naravne obrambe pred vplivi okolja in skrbi za preprečevanje izsušitve. A če je maščobe veliko ter je ne uspemo dovolj čistiti, povzroča mašenje izvodil, ki se kaže kot mozolji.

Mozolj nastane, ko se pora zamaši z lojem.

Zakaj so mozolji nabrekli, rdeči, boleči in polni gnoja? Kadar kožna maščoba ne more na plano in pride hkrati še do okužbe z bakterijami, se v njej pojavi vnetje. Vsako vnetje podkožja in tkiv pa se odraža z rdečico, bolečino in gnojenjem.

Kakšni so lahko mozolji?

Mozolji se pojavijo zaradi zamašitve por ter mešičkov, ki se lahko kažejo kot ogrci (imenovani komedon), mozoljčki ali akne, kot imenujemo najhujšo obliko mozoljev. Ogrci se najpogosteje pojavljajo na nosu. Lahko so beli, če ostane loj pod kožo. Kadar je ta odprta proti zunanjosti, pa je zanje značilen črn »pokrov«, ki se kaže kot črna pika. Kadar se ogrci vnamejo, na primer zaradi stiskanja, nastanejo mozolji, prav tako pa jih lahko povzroči umazanija iz okolja ali naš imunski odziv. Na področje ogrca se namreč usmerijo bele krvničke, ki se borijo z neželenim stanjem, pri tem pa nastane bela izboklina, napolnjena z gnojem.

Ogrci so najpogosteje prisotni na področju nosu.

Klasični mozolji so kljub temu veliko blažja oblika kožne nepravilnosti kot vnetne akne, ki jih imamo za resnejšo zdravstveno težave. Akne so mozolji v najbolj neprijetni obliki, saj so poleg samega mešička oziroma pore resneje prizadeta tudi okoliška tkiva. Kažejo se kot večje in globlje tvorbe, ki jih že lahko imamo za ciste, zato v tem primeru govorimo o bolezni. Pri aknavosti je vselej priporočljivo, da obiščemo dermatologa in poskrbimo za strokovno zdravljenje, saj nam ob nepravilnem pristopu lahko ostanejo posledice za vedno – predvsem brazgotine.

Mozolji so torej vsekakor nadloga, ki ji velja posvetiti pozornost. Nenazadnje je koža naš največji organ in skrbi za pregrado med nami in zunanjim svetom, torej je njena naloga bistvena za naše zdravje, ne le za naš videz. In če bi radi na najboljši način poskrbeli, da se mozolji odpravijo oziroma se težave z njimi vsaj minimalizirajo, vam vsekakor priporočamo v branje vodič na mozolji.si, kjer boste našli vse potrebne informacije.

The post Mozolji – popoln vodič appeared first on Sophyto.si.

V nadaljevanju vam predstavljamo 8 najbolj znanih bolezni sodobnega časa.

1. Debelost so šele pred nekaj leti razglasili za bolezen. Za njo ne trpijo zgolj odrasli, temveč tudi otroci, povzroča pa jo premalo gibanja in nezdrava prehrana, ki sta velika težava sodobne civilizacije.

2. Tudi diabetes je poleg genetske nagnjenosti v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga s premalo gibanja ter hrano z visokim glikemičnim indeksom, ki povzroča velika nihanja v krvnem sladkorju.

3. Različna rakava obolenja so posledica okoljskih vplivov, nezdravih razvad (alkohol, tobak) in nezdrave prehrane. Rak je bil v preteklosti precej manj pogost.

4. Izgorelost zaradi stresa in delovnih obremenitev je značilna predvsem za uspešne ljudi, ki so preobremenjeni in ne najdejo dovolj časa za počitek ter sprostitev. Stalen stres pa povzroča še kup drugih bolezni.

5. Depresivnost je med tistimi psihičnimi boleznimi, ki so v sodobnem svetu precej v porastu. Kljub prepričanju nekaterih ne prizadene zgolj ljudi s socialnega dna, ki so na primer obremenjeni s finančnimi težavami, temveč je pogosta tudi pri višjih slojih.

6. Med bolezni lahko uvrščamo tudi neplodnost. Ta je posledica nezdrave prehrane in življenjskega stila, prav tako pa tudi nezdravega okolja, ki vpliva na genetski material.

7. Danes skorajda ni več človeka, ki se ne bi spopadal z alergijami. Te spadajo med avtoimune bolezni, na katere prav tako vplivajo genetske spremembe, slaba prehrana in nezdrav življenjski stil.

8. Karies in težave z zobovjem so nekaj, česar stare civilizacije, na primer Egipčani ali Rimljani, niso poznali. Gre za težavo, povezano s sodobno prehrano, predvsem s povečanim uživanjem sladkorja in drugih nezdravih ogljikovih hidratov.

The post 8 bolezni sodobnega časa appeared first on Sophyto.si.